Snežna kraljica Hansa Christa Andersena je njegova najdaljša in verjetno najboljša pravljica. Ima celo za pravljice sicer neznačilna poglavja (avtor jih imenuje 'zgodbe'), v katerih po logično urejenem vrstnem redu spoznavamo zgodbo o Kaju in Gerdi. To sta otroka, ki nista le soseda in najboljša prijatelja, ampak tudi skupaj poslušata zgodbe Kajeve babice, med katerimi ju najbolj vzenirja pravljica o Snežni kraljici.
Prav Snežna kraljica po spletu okoliščin ugrabi Kaja in ga odvede v svoje kraljestvo, kjer se njegovo srce spreminja v led. Vsi, razen Gerde, verjamejo, da je Kaj pozimi zdrsnil v reko in umrl, ona pa se odpravi na dolgo in nevarnosti polno potovanje, da bi ga vendarle našla. Med iskanjem naleti na številne zanimive like, med katerimi ji nekateri tudi pomagajo in tako končno pride do Kaja, ki jo je, omamljen od poljubov Snežne kraljice, že zdavnaj pozabil. Toda Gerdina ljubezen je tako močna, da odtaja njegovo srce in mu povrne spomin in zgodba se srečno razplete.
V Snežni kraljici je več za Andersena značilnih religioznih elementov in celo odlomkov iz Biblije, dodatna zanimivost pa je povezava likov v zgodbi z osebami iz resničnega življenja. Tako je lik Snežne kraljice v dobršni meri oblikovan po Jenny Lind, eni izmed Andersenovih nesojenih simpatij, ki je bila ena najslavnejpih pevk svojega časa, lik Kajeve babice po Andersenovi babici in lik Gerde pa po deklici, ki je umrla njegovemu prijatelju in sinu njegovega dobrotnika Jonasa Collina Edvardu.